APDEJT.si

Administracija ameriškega predsednika Trumpa je venezuelskega predsednika Nicolasa Madura in njegove zaveznike označila za člane teroristične organizacije "Kartel Sonc", čeprav za to ni predložila dokazov. Ta poteza je del ameriške kampanje proti Venezueli.

Brazilski predsednik Luiz Inácio Lula da Silva je izrazil zaskrbljenost zaradi kopičenja ameriške vojske na Karibih in morebitnega vojaškega posredovanja ZDA v Venezueli. Kljub temu je poudaril, da aretacija Jairja Bolsonara ne bo vplivala na njegove odnose z Donaldom Trumpom, s katerim namerava govoriti o situaciji.

Ameriški predsednik Donald Trump naj bi svojim svetovalcem dejal, da namerava neposredno govoriti z venezuelskim predsednikom Nicolasom Madurom, poroča portal Axios. Trump naj bi načrtoval direkten telefonski pogovor z Madurom.

ZDA so Cartel de los Soles, domnevni venezuelski narkokartel, označile za teroristično organizacijo, pri čemer trdijo, da ga vodi Nicolás Maduro. Venezuelska vlada te obtožbe ostro zavrača, označuje jih za "infamno in nizkotno laž", ki služi kot izgovor za nezakonito intervencijo proti Venezueli. Maduro poudarja, da je Venezuela nedolžna in da so obtožbe namenjene upravičevanju vojne, spremembe režima in kraje venezuelskega naftnega bogastva.

Po poročilu Združenih narodov je bilo leta 2024 ubitih približno 50.000 žensk in deklet v partnerskem ali družinskem nasilju. To pomeni, da je po svetu vsakih deset minut ubit ena ženska ali dekle.

Papa Leon XIV. je med nedeljskim nagovorom Angelus izrazil globoko žalost zaradi ugrabitve 315 ljudi v Nigeriji, med njimi tudi študentov in duhovnikov. Pozval je oblasti, da nemudoma ukrepajo in zaščitijo izobraževalne in verske skupnosti. Poudaril je, da gre za eno največjih ugrabitev v državi.

Potrjeno je, da je petdeset učencev, ki so bili ugrabljeni iz katoliške šole v severni Nigeriji, pobegnilo in se vrnilo k svojim družinam. Učenci so pobegnili posamično. Napad je označen kot najhujša šolska ugrabitev v Nigeriji po ugrabitvi deklet s strani Boko Harama leta 2014.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je zavrnil trditve iz Združenih držav Amerike, da je v Venezueli diktatorski režim, in jih označil za ponavljajoče se. Medtem pa se Maduro sooča s povečanim pritiskom, saj je Donald Trump v Karibe poslal največjo ameriško vojaško ladjo, kar povečuje strah venezuelskega režima pred neizbežnim napadom. Zaradi tega se pojavljajo pozivi k oblikovanju strategije za Madurov odhod.

Brazilski predsednik Lula da Silva je po zaključku vrha G20 v Johannesburgu ponovil zaskrbljenost zaradi ameriške grožnje Venezueli in napovedal, da se bo o tem pogovarjal z ameriškim predsednikom Donaldom Trumpom, da bi preprečil morebiten vojaški konflikt v Južni Ameriki.

Predsednik Venezuele, Nicolás Maduro, je sredi naraščajočih napetosti z Združenimi državami Amerike, ki so okrepile vojaško prisotnost v Karibih, izrazil željo po umiritvi situacije z diplomacijo in dialogom. Maduro je v uradnih nastopih večkrat poudaril "Vojna, ne", "mir, mir, mir", s čimer kaže na pripravljenost za pogovore z Washingtonom.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je predlagal oblikovanje "prehodne vlade" v Venezueli, da bi rešili tamkajšnjo krizo in preprečili tujo intervencijo. Petro je poudaril, da nasprotuje rešitvam, ki ne temeljijo na dialogu in izključujejo določene politične sektorje. Predlog vključuje politično usklajevanje med Nicolasom Madurom in opozicijo, z namenom izvedbe svobodnih volitev ob prenehanju blokad, sankcij in političnih izključitev. Petro je izrazil zaskrbljenost zaradi povečanih vojaških operacij ZDA v bližini Venezuele in poudaril, da podpira le pogajalsko rešitev.

Donald Trump je izjavil, da namerava kmalu govoriti z Nicolásom Madurom in mu povedati 'zelo specifično' stvar. Poudaril je, da bo Washington 'zelo vpleten' v venezuelsko situacijo. Datum pogovora še ni določen.

Perujsko sodišče je izdalo mednarodno tiralico in odredilo petmesečni pripor za nekdanjo premierko Betssy Chávez zaradi njene vpletenosti v poskus državnega udara Pedra Castilla. Chávez se trenutno nahaja na mehiškem veleposlaništvu, kjer je zaprosila za azil.

Potres z magnitudo 5,5 je stresel osrednji Bangladeš in zahteval najmanj šest življenj, več deset ljudi pa je bilo ranjenih. Poškodovane so bile tudi zgradbe v glavnem mestu države, Daki.

Glavni tožilec Venezuele je izjavil, da bodo Mario Corino Machado obravnavali kot "begunko", če zapusti državo, da bi prejela Nobelovo nagrado za mir. Ta izjava je bila podana v luči naraščajočih napetosti med Caracasom in opozicijo, zaradi česar bi podelitev nagrade lahko še dodatno zaostrila diplomatske in pravne napetosti.

Predsednik Paname, José Raúl Mulino, bo decembra potoval na Norveško, da bi spremljal venezuelsko opozicijsko voditeljico Marío Corino Machado na podelitvi Nobelove nagrade za mir. Mulino je Machado označil za "bojevnico za demokracijo in svobodo". Predsednik bo zaradi tega potovanja najmanj štiri dni odsoten iz države.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je predlagal vzpostavitev "prehodne vlade" v Venezueli kot rešitev za tamkajšnjo krizo in da bi se izognili tuji intervenciji. Obžaloval je, da ni bil dosežen dogovor o umiku sankcij Venezueli, sprostitvi napetosti in čimprejšnji izvedbi svobodnih volitev.

Venezuelanski predsednik Nicolás Maduro je ponovil poziv k dialogu z ameriškimi uradniki, vključno s predsednikom Donaldom Trumpom, da bi se izognili morebitni vojni. Maduro je izrazil pripravljenost na pogovore "iz oči v oči" in opozoril Trumpa pred uporabo vojaške sile. Medtem naj bi Trump odobril tajne operacije v Venezueli za povečanje pritiska na Madura, ZDA pa naj bi zbrale največjo pomorsko silo v Karibih od hladne vojne.

Nekdanja lobistka za Kitajsko, Susie Wiles, nadaljuje svoj vpliv v Trumpovi Beli hiši. Prva dama Melania Trump in Usha Vance sta obiskali vojake v Severni Karolini. ZDA so v Ukrajino poslale visoke predstavnike vojske, medtem ko Trump spodbuja nov mirovni načrt.

Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je objavila poročilo, ki kaže, da je približno 840 milijonov žensk po svetu doživelo partnersko ali spolno nasilje. V Latinski Ameriki je ta številka pod globalnim povprečjem (23,5 %), v Kolumbiji pa je žrtev 29,8 % žensk. WHO poziva vlade k odločnejšim ukrepom proti nasilju.